Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah
Proučevali smo možnosti napovedovanja fenološkega razvoja gojenih in samoniklih rastlin na osnovi meteoroloških spremenljivk v Sloveniji za obdobje 1955-2000. Povezanost med fenološkim razvojem in meteorološkimi spremenljivkami smo proučevali s korelacijsko analizo in z multiplo linearno regresijo....
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2005-10-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15226 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1850227718284640256 |
|---|---|
| author | Zalika ČREPINŠEK Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ |
| author_facet | Zalika ČREPINŠEK Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ |
| author_sort | Zalika ČREPINŠEK |
| collection | DOAJ |
| description | Proučevali smo možnosti napovedovanja fenološkega razvoja gojenih in samoniklih rastlin na osnovi meteoroloških spremenljivk v Sloveniji za obdobje 1955-2000. Povezanost med fenološkim razvojem in meteorološkimi spremenljivkami smo proučevali s korelacijsko analizo in z multiplo linearno regresijo. Vrednosti korelacijskih koeficientov med nastopom fenofaz ter povprečji temperatur zraka dveh ali treh zaporednih mesecev pred nastopom fenofaz so bile visoke (0,60 do 0,85). Statistično značilne so bile tudi korelacije med zimskim indeksom severno atlantskega nihanja in povprečno temperaturo zraka od decembra do marca ter nastopom pomladanskih fenofaz, na čas pojava večine fenofaz v obravnavanih letih količina padavin ni imela značilnega vpliva. Spodnjo temperaturo praga za izračun termalnega časa smo določili s statistično metodo najmanjšega standardnega odklona temperaturnih vsot; variabilnost izračunanih vsot med leti je bila velika (10% do 30%). Uporaba fototermalnega časa za Ljubljano je značilno izboljšala delež pojasnjene variabilnosti v primerjavi s termalnim časom. Z metodo multiple linearne regresije smo oblikovali fenološke in fenoklimatske modele za napoved nastopa fenofaz. Izmed obravnavanih rastlin so bili najboljši fenološki indikatorji breza, regrat ter divji kostanj. S fenološkimi modeli smo lahko pojasnili med 50% in 79%, s fenoklimatskimi pa v povprečju 86% variabilnosti. V fenoklimatskih modelih so bile največkrat vključene meteorološke pojasnjevalne spremenljivke termalni čas, povprečne mesečne temperature ter za Ljubljano v vseh primerih fototermalni čas. Izdelane modele smo preverili z metodo navzkrižnega preverjanja, modelne napovedi so bile dokaj natančne in možne za najmanj pet dni vnaprej. |
| format | Article |
| id | doaj-art-ff2dbe868a3b45fa9e78a775dc772afd |
| institution | OA Journals |
| issn | 1854-1941 |
| language | English |
| publishDate | 2005-10-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Acta Agriculturae Slovenica |
| spelling | doaj-art-ff2dbe868a3b45fa9e78a775dc772afd2025-08-20T02:04:44ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412005-10-0185226328110.14720/aas.2005.85.2.1522621619Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinahZalika ČREPINŠEK0Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ1Biotehniška fakulteta, p.p. 2995, 1001 Ljubljana, SlovenijaBiotehniška fakulteta, p.p. 2995, 1001 Ljubljana, SlovenijaProučevali smo možnosti napovedovanja fenološkega razvoja gojenih in samoniklih rastlin na osnovi meteoroloških spremenljivk v Sloveniji za obdobje 1955-2000. Povezanost med fenološkim razvojem in meteorološkimi spremenljivkami smo proučevali s korelacijsko analizo in z multiplo linearno regresijo. Vrednosti korelacijskih koeficientov med nastopom fenofaz ter povprečji temperatur zraka dveh ali treh zaporednih mesecev pred nastopom fenofaz so bile visoke (0,60 do 0,85). Statistično značilne so bile tudi korelacije med zimskim indeksom severno atlantskega nihanja in povprečno temperaturo zraka od decembra do marca ter nastopom pomladanskih fenofaz, na čas pojava večine fenofaz v obravnavanih letih količina padavin ni imela značilnega vpliva. Spodnjo temperaturo praga za izračun termalnega časa smo določili s statistično metodo najmanjšega standardnega odklona temperaturnih vsot; variabilnost izračunanih vsot med leti je bila velika (10% do 30%). Uporaba fototermalnega časa za Ljubljano je značilno izboljšala delež pojasnjene variabilnosti v primerjavi s termalnim časom. Z metodo multiple linearne regresije smo oblikovali fenološke in fenoklimatske modele za napoved nastopa fenofaz. Izmed obravnavanih rastlin so bili najboljši fenološki indikatorji breza, regrat ter divji kostanj. S fenološkimi modeli smo lahko pojasnili med 50% in 79%, s fenoklimatskimi pa v povprečju 86% variabilnosti. V fenoklimatskih modelih so bile največkrat vključene meteorološke pojasnjevalne spremenljivke termalni čas, povprečne mesečne temperature ter za Ljubljano v vseh primerih fototermalni čas. Izdelane modele smo preverili z metodo navzkrižnega preverjanja, modelne napovedi so bile dokaj natančne in možne za najmanj pet dni vnaprej.https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15226rastlinska fenologijameteorološke spremenljivkestatistični modelislovenija |
| spellingShingle | Zalika ČREPINŠEK Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah Acta Agriculturae Slovenica rastlinska fenologija meteorološke spremenljivke statistični modeli slovenija |
| title | Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah |
| title_full | Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah |
| title_fullStr | Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah |
| title_full_unstemmed | Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah |
| title_short | Modeliranje fenološkega razvoja pri rastlinah |
| title_sort | modeliranje fenoloskega razvoja pri rastlinah |
| topic | rastlinska fenologija meteorološke spremenljivke statistični modeli slovenija |
| url | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15226 |
| work_keys_str_mv | AT zalikacrepinsek modeliranjefenoloskegarazvojaprirastlinah AT luckakajfezbogataj modeliranjefenoloskegarazvojaprirastlinah |