Slovenske knjižnice v Argentini
Namen: Predstaviti zgodovino slovenskih knjižnic v Argentini: orisati delovanje in organizacijo knjižnic (ali imajo katalog, kako poteka izposoja, kakšen je odpiralni čas ipd.), značilnosti uporabnikov, izposoje in obiska knjižnic, mnenje o potrebnih spremembah v njihovi knjižnici, ter predstavit...
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
Slovenian Library Association & University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2024-05-01
|
| Series: | Knjižnica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/18215 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1850250580825473024 |
|---|---|
| author | Polona Majdič Polona Vilar |
| author_facet | Polona Majdič Polona Vilar |
| author_sort | Polona Majdič |
| collection | DOAJ |
| description |
Namen: Predstaviti zgodovino slovenskih knjižnic v Argentini: orisati delovanje in organizacijo knjižnic (ali imajo katalog, kako poteka izposoja, kakšen je odpiralni čas ipd.), značilnosti uporabnikov, izposoje in obiska knjižnic, mnenje o potrebnih spremembah v njihovi knjižnici, ter predstaviti pomen knjižnic za slovensko skupnost nekoč in danes.
Metodologija/pristop: Pregled literature in terensko delo. Z respondenti iz 18 slovenskih knjižnic v Argentini smo izvedli polstrukturirane intervjuje, nato pa podatke analizirali z metodo analize vsebine.
Rezultati: Slovenci v Argentini se združujejo v društvih, ki večinoma imajo knjižnice, prav tako imajo knjižnico krovna organizacija Slovencev v Argentini Zedinjena Slovenija ter lektorata slovenščine v Buenos Airesu in Cordobi (skupaj 18 knjižnic). Največ knjižnic je v Buenos Airesu, so pa tudi v Mendozi, Barilochah, Rosariu, Cordobi in Parani. Večina knjižničark je prostovoljk brez bibliotekarske izobrazbe. Gradivo dobivajo na različne načine iz Slovenije, kot darove in z dediščinami. Večina knjižnic nima kataloga, ne vodi evidence izposoje, odpiralni čas je navadno v času dogodkov v društvu. Prireditve organizirajo redko ali sploh ne. Edina storitev je izposoja, predvsem otrokom, učiteljicam slovenskih šol in starejšim članom. Le knjižnica v Barilochah je vključena v sistem COBISS. Najbolj vitalne so knjižnice društev tretjega vala emigracije, večinoma so nastale v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Pomembne so za ohranjanje slovenske kulture in jezika, imajo pa tudi zgodovinsko, arhivsko in simbolno vrednost za skupnost.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava slovenskih knjižnic v Argentini. Poleg predstavitve zgodovine in stanja knjižnic nakazuje tudi nekaj smernic za nadaljnji razvoj slovenskih izseljenskih knjižnic.
|
| format | Article |
| id | doaj-art-e160dd8a4ac74682ab73b88587bcb636 |
| institution | OA Journals |
| issn | 0023-2424 1581-7903 |
| language | English |
| publishDate | 2024-05-01 |
| publisher | Slovenian Library Association & University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Knjižnica |
| spelling | doaj-art-e160dd8a4ac74682ab73b88587bcb6362025-08-20T01:58:08ZengSlovenian Library Association & University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Knjižnica0023-24241581-79032024-05-0168110.55741/knj.68.1.2Slovenske knjižnice v ArgentiniPolona Majdič0Polona Vilar1Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Namen: Predstaviti zgodovino slovenskih knjižnic v Argentini: orisati delovanje in organizacijo knjižnic (ali imajo katalog, kako poteka izposoja, kakšen je odpiralni čas ipd.), značilnosti uporabnikov, izposoje in obiska knjižnic, mnenje o potrebnih spremembah v njihovi knjižnici, ter predstaviti pomen knjižnic za slovensko skupnost nekoč in danes. Metodologija/pristop: Pregled literature in terensko delo. Z respondenti iz 18 slovenskih knjižnic v Argentini smo izvedli polstrukturirane intervjuje, nato pa podatke analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Slovenci v Argentini se združujejo v društvih, ki večinoma imajo knjižnice, prav tako imajo knjižnico krovna organizacija Slovencev v Argentini Zedinjena Slovenija ter lektorata slovenščine v Buenos Airesu in Cordobi (skupaj 18 knjižnic). Največ knjižnic je v Buenos Airesu, so pa tudi v Mendozi, Barilochah, Rosariu, Cordobi in Parani. Večina knjižničark je prostovoljk brez bibliotekarske izobrazbe. Gradivo dobivajo na različne načine iz Slovenije, kot darove in z dediščinami. Večina knjižnic nima kataloga, ne vodi evidence izposoje, odpiralni čas je navadno v času dogodkov v društvu. Prireditve organizirajo redko ali sploh ne. Edina storitev je izposoja, predvsem otrokom, učiteljicam slovenskih šol in starejšim članom. Le knjižnica v Barilochah je vključena v sistem COBISS. Najbolj vitalne so knjižnice društev tretjega vala emigracije, večinoma so nastale v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Pomembne so za ohranjanje slovenske kulture in jezika, imajo pa tudi zgodovinsko, arhivsko in simbolno vrednost za skupnost. Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava slovenskih knjižnic v Argentini. Poleg predstavitve zgodovine in stanja knjižnic nakazuje tudi nekaj smernic za nadaljnji razvoj slovenskih izseljenskih knjižnic. https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/18215knjižniceSlovenciArgentinaizseljenstvoizseljenska društva |
| spellingShingle | Polona Majdič Polona Vilar Slovenske knjižnice v Argentini Knjižnica knjižnice Slovenci Argentina izseljenstvo izseljenska društva |
| title | Slovenske knjižnice v Argentini |
| title_full | Slovenske knjižnice v Argentini |
| title_fullStr | Slovenske knjižnice v Argentini |
| title_full_unstemmed | Slovenske knjižnice v Argentini |
| title_short | Slovenske knjižnice v Argentini |
| title_sort | slovenske knjiznice v argentini |
| topic | knjižnice Slovenci Argentina izseljenstvo izseljenska društva |
| url | https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/18215 |
| work_keys_str_mv | AT polonamajdic slovenskeknjiznicevargentini AT polonavilar slovenskeknjiznicevargentini |