Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919
Od ustanovitve stolice za slovansko jezikoslovje (1870) in stolice za slovansko filologijo s posebnim ozirom na slovenski jezik in literaturo (1896) do konca prve svetovne vojne (1918) so na graški univerzi poučevali profesorji Gregor Krek (1867–1902), Vatroslav Oblak (1892–1896), Karel Štrekelj (18...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
University of Ljubljana Press, Slovenia (Založba Univerze v Ljubljani) & Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
2020-02-01
|
| Series: | Jezik in Slovstvo |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17852 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1849773719361159168 |
|---|---|
| author | Alenka Šivic Dular |
| author_facet | Alenka Šivic Dular |
| author_sort | Alenka Šivic Dular |
| collection | DOAJ |
| description | Od ustanovitve stolice za slovansko jezikoslovje (1870) in stolice za slovansko filologijo s posebnim ozirom na slovenski jezik in literaturo (1896) do konca prve svetovne vojne (1918) so na graški univerzi poučevali profesorji Gregor Krek (1867–1902), Vatroslav Oblak (1892–1896), Karel Štrekelj (1896–1912), Matija Murko (1902–1917), Rajko Nahtigal (1913–1919). Po študiju slovanske filologije kot glavnega predmeta pa so z jezikoslovno disertacijo promovirali trije slovenski doktorandi: Jakob Sket, Anton Breznik in Fran Ramovš. Akademski karieri se je posvetil Ramovš, medtem ko sta Sket in Breznik strokovno in/ali znanstveno delovala ob gimnazijski profesuri. Čeprav so živeli in delovali v različnih družbenih in kulturnih okoliščinah, jih je povezovala zavest o izjemnem pomenu izobraževanja in razvoja znanosti v lastnem jeziku za kulturno rast posameznika in za kulturno napredovanje celotne skupnosti. Prav generacije slovenskih študentov s preloma 19. in 20. stoletja so tudi strokovno dozorele do te stopnje, da so po prevratu leta 1918 dosegle ustanovitev slovenske univerze, ki je dolgoročno in nepovratno spremenila izobrazbeni zemljevid slovenskega prostora, s tem pa odpirala pot tudi k moderni družbi znanosti. |
| format | Article |
| id | doaj-art-c744548d36fb455f95db84650d0d947c |
| institution | DOAJ |
| issn | 0021-6933 1581-3754 |
| language | Slovenian |
| publishDate | 2020-02-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press, Slovenia (Založba Univerze v Ljubljani) & Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |
| record_format | Article |
| series | Jezik in Slovstvo |
| spelling | doaj-art-c744548d36fb455f95db84650d0d947c2025-08-20T03:01:58ZslvUniversity of Ljubljana Press, Slovenia (Založba Univerze v Ljubljani) & Zveza društev Slavistično društvo SlovenijeJezik in Slovstvo0021-69331581-37542020-02-0165210.4312/jis.65.2.3-21Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919Alenka Šivic DularOd ustanovitve stolice za slovansko jezikoslovje (1870) in stolice za slovansko filologijo s posebnim ozirom na slovenski jezik in literaturo (1896) do konca prve svetovne vojne (1918) so na graški univerzi poučevali profesorji Gregor Krek (1867–1902), Vatroslav Oblak (1892–1896), Karel Štrekelj (1896–1912), Matija Murko (1902–1917), Rajko Nahtigal (1913–1919). Po študiju slovanske filologije kot glavnega predmeta pa so z jezikoslovno disertacijo promovirali trije slovenski doktorandi: Jakob Sket, Anton Breznik in Fran Ramovš. Akademski karieri se je posvetil Ramovš, medtem ko sta Sket in Breznik strokovno in/ali znanstveno delovala ob gimnazijski profesuri. Čeprav so živeli in delovali v različnih družbenih in kulturnih okoliščinah, jih je povezovala zavest o izjemnem pomenu izobraževanja in razvoja znanosti v lastnem jeziku za kulturno rast posameznika in za kulturno napredovanje celotne skupnosti. Prav generacije slovenskih študentov s preloma 19. in 20. stoletja so tudi strokovno dozorele do te stopnje, da so po prevratu leta 1918 dosegle ustanovitev slovenske univerze, ki je dolgoročno in nepovratno spremenila izobrazbeni zemljevid slovenskega prostora, s tem pa odpirala pot tudi k moderni družbi znanosti.https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17852slavistikaslovenistikajezikoslovjedoktoratiGradec |
| spellingShingle | Alenka Šivic Dular Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919 Jezik in Slovstvo slavistika slovenistika jezikoslovje doktorati Gradec |
| title | Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919 |
| title_full | Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919 |
| title_fullStr | Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919 |
| title_full_unstemmed | Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919 |
| title_short | Slavistika na Univerzi v Gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870–1919 |
| title_sort | slavistika na univerzi v gradcu in slovenski doktorji filozofije 1870 1919 |
| topic | slavistika slovenistika jezikoslovje doktorati Gradec |
| url | https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17852 |
| work_keys_str_mv | AT alenkasivicdular slavistikanauniverzivgradcuinslovenskidoktorjifilozofije18701919 |