V iskanju slovarsko relevantne kolokacije na primeru struktur s prislovi
V leksikogramatični raziskavi so predstavljeni rezultati analiz struktur s prislovi, ki so bile izvedene v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: semantični in časovni vidiki (KOLOS; J6-8255). Na podlagi rezultatov predhodno izvedene pilotne množičenjske...
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2018-12-01
|
| Series: | Slovenščina 2.0: Empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/slovenscina2/article/view/8323 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | V leksikogramatični raziskavi so predstavljeni rezultati analiz struktur s prislovi, ki so bile izvedene v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: semantični in časovni vidiki (KOLOS; J6-8255). Na podlagi rezultatov predhodno izvedene pilotne množičenjske naloge, v kateri so označevalci jezikoslovci ocenjevali avtomatsko izluščene kolokacijske kandidate iz korpusa Gigafida in se opredeljevali do tega, kaj je in kaj ni slovarsko relevantna kolokacija, smo analizirali vse kolokacijsko produktivne strukture s prislovi. Namen analiziranja je bil opredeliti kolokacijo kot semantično relevantno sopojavitev dveh (ali več) besed ter s tem tudi razliko med slovarsko relevantnimi kolokacijami in statistično prepoznanimi oz. šibkejšimi kolokacijami, ki ne opravljajo semantične funkcije in so posledično nerelevantne za kolokacijski slovar.
Analize struktur s prislovi so pokazale, da se je o semantični relevantnosti in slovarski vključenosti pri posameznih primerih kolokacijskih kandidatov ali tipih kolokatorjev treba odločati na ravni posamezne strukture. Tovrstni primer so prislovi, ki lahko nastopajo v vlogi intenzifikatorja (tip kar pošteno [načeti]) ali pa semantično manj relevantni vlogi poudarnosti oz. členkovnosti (tip kar prekiniti). Podobne jezikoslovne obravnave so potrebne širše skupine števniškosti, kot je kratnost ali zaporedje (zaporednostni prislovi), ki jih zaradi raznolike semantične relevantnosti ne moremo strukturno omejiti (četrtič doktorirati proti stokrat povedati).
Podatki, pridobljeni na podlagi opravljenih analiz, bodo omogočali podrobnejše ali nadaljnje analize, predvsem pa celovit opis vsake kolokacijske strukture in njene kolokativnosti. Na podlagi identificiranih napak zaradi avtomatskega označevanja strukture pa bo mogoče nadgraditi obstoječe vzorce za luščenje in predvsem izboljšati avtomatsko luščenje za problematične strukture. Podatki bodo zelo uporabni tudi pri nadaljnjem vključevanju in obravnavi novih struktur, prvotno izločenih zaradi precejšnjega šuma. Vse ugotovitve bo mogoče implementirati v leksikografski delotok in na ta način izboljšati podatke (stopenjskost gesel) v slovarju. Učno množico s 17.576 kandidati bo mogoče uporabiti tudi v drugih dejavnostih projekta KOLOS: za uvrščanje kolokatorjev v gruče, primerjavo sopomenk s kolokacijami in nenazadnje za proučevanje kolokacijskih trendov skozi čas.
|
|---|---|
| ISSN: | 2335-2736 |