Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev

Analizirali smo dve skupini slovenskih populacij koruze iz genske banke Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V prvo skupino smo uvrstili enajst populacij koruze iz Bohinja (B1-B9 in B11-B12), v drugo štirinajst štajerskih populacij, z okolice Vojnika in Laškega (Š1-Š14). Petintri...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Authors: Ludvik ROZMAN, Tatjana KAVAR, Vladimir MEGLIČ
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2007-08-01
Series:Acta Agriculturae Slovenica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15023
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
_version_ 1849771979979096064
author Ludvik ROZMAN
Tatjana KAVAR
Vladimir MEGLIČ
author_facet Ludvik ROZMAN
Tatjana KAVAR
Vladimir MEGLIČ
author_sort Ludvik ROZMAN
collection DOAJ
description Analizirali smo dve skupini slovenskih populacij koruze iz genske banke Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V prvo skupino smo uvrstili enajst populacij koruze iz Bohinja (B1-B9 in B11-B12), v drugo štirinajst štajerskih populacij, z okolice Vojnika in Laškega (Š1-Š14). Petintrideset morfoloških lastnosti rastlin, storžev in zrnja smo izvrednotili v skladu z mednarodnimi deskriptorji IPGRI v času rastne dobe na polju in v laboratoriju. Genetski opis je temeljil na 161 Heartbreaker (Hbr) markerjih, pri čemer je bila analiza izvedena na skupnih vzorcih DNA, po 25 rastlin iz vsake populacije. Populacije iz Bohinja so se na splošno dobro razlikovale od štajerskih populacij, tako po morfoloških lastnostih kot na osnovi genetskih markerjev. Izjemi sta le populaciji B1 in B8, ki sta po morfoloških znakih še najbolj podobni štajerskim populacijam. Glede na posamezne morfološke lastnosti B1 odstopa od drugih bohinjskih populacij le po barvi zrnja, ki je ob brezbarvnem perikarpu pogojena z barvo alevrona. Je edina bohinjka z rumenim zrnjem, vse ostale bohinjske populacije imajo bakreno barvo zrnja, medtem ko imajo štajerske populacije rumeno ali belo zrnje. Glede na vse analize, še posebej glede na prisotnost/odsotnost Hbr elementov ter njihove frekvence v populacijah, lahko kljub nekaterim podobnostim med posameznimi populacijami trdimo, da gre za različne populacije, čeprav nekatere izhajajo iz lokacij, ki so si geografsko zelo blizu. Torej so posamezni pridelovalci s svojim vzdrževanjem in ponovno setvijo lastnega semena uspeli obdržati karakteristične lastnosti svoje populacije, s tem da so preprečili nekontrolirano skrižanje z drugimi populacijami.
format Article
id doaj-art-bbdc3cebcf474cc2a0cceb7b620ed18c
institution DOAJ
issn 1854-1941
language English
publishDate 2007-08-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Acta Agriculturae Slovenica
spelling doaj-art-bbdc3cebcf474cc2a0cceb7b620ed18c2025-08-20T03:02:27ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412007-08-0189123324310.14720/aas.2007.89.1.1502321415Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjevLudvik ROZMAN0Tatjana KAVAR1Vladimir MEGLIČ2Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, SlovenijaKmetijski inštitut Slovenije, Odd. za poljedelstvo in semenarstvo, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, SlovenijaKmetijski inštitut Slovenije, Odd. za poljedelstvo in semenarstvo, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, SlovenijaAnalizirali smo dve skupini slovenskih populacij koruze iz genske banke Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V prvo skupino smo uvrstili enajst populacij koruze iz Bohinja (B1-B9 in B11-B12), v drugo štirinajst štajerskih populacij, z okolice Vojnika in Laškega (Š1-Š14). Petintrideset morfoloških lastnosti rastlin, storžev in zrnja smo izvrednotili v skladu z mednarodnimi deskriptorji IPGRI v času rastne dobe na polju in v laboratoriju. Genetski opis je temeljil na 161 Heartbreaker (Hbr) markerjih, pri čemer je bila analiza izvedena na skupnih vzorcih DNA, po 25 rastlin iz vsake populacije. Populacije iz Bohinja so se na splošno dobro razlikovale od štajerskih populacij, tako po morfoloških lastnostih kot na osnovi genetskih markerjev. Izjemi sta le populaciji B1 in B8, ki sta po morfoloških znakih še najbolj podobni štajerskim populacijam. Glede na posamezne morfološke lastnosti B1 odstopa od drugih bohinjskih populacij le po barvi zrnja, ki je ob brezbarvnem perikarpu pogojena z barvo alevrona. Je edina bohinjka z rumenim zrnjem, vse ostale bohinjske populacije imajo bakreno barvo zrnja, medtem ko imajo štajerske populacije rumeno ali belo zrnje. Glede na vse analize, še posebej glede na prisotnost/odsotnost Hbr elementov ter njihove frekvence v populacijah, lahko kljub nekaterim podobnostim med posameznimi populacijami trdimo, da gre za različne populacije, čeprav nekatere izhajajo iz lokacij, ki so si geografsko zelo blizu. Torej so posamezni pridelovalci s svojim vzdrževanjem in ponovno setvijo lastnega semena uspeli obdržati karakteristične lastnosti svoje populacije, s tem da so preprečili nekontrolirano skrižanje z drugimi populacijami.https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15023zea mayspopulacijeipgri deskriptorjimorfologijahbr markerjigenetsko razmerje
spellingShingle Ludvik ROZMAN
Tatjana KAVAR
Vladimir MEGLIČ
Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev
Acta Agriculturae Slovenica
zea mays
populacije
ipgri deskriptorji
morfologija
hbr markerji
genetsko razmerje
title Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev
title_full Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev
title_fullStr Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev
title_full_unstemmed Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev
title_short Ocena dveh različnih skupin slovenskih populacij koruze s pomočjo morfoloških lastnosti in Hbr (MITE) markerjev
title_sort ocena dveh razlicnih skupin slovenskih populacij koruze s pomocjo morfoloskih lastnosti in hbr mite markerjev
topic zea mays
populacije
ipgri deskriptorji
morfologija
hbr markerji
genetsko razmerje
url https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15023
work_keys_str_mv AT ludvikrozman ocenadvehrazlicnihskupinslovenskihpopulacijkoruzespomocjomorfoloskihlastnostiinhbrmitemarkerjev
AT tatjanakavar ocenadvehrazlicnihskupinslovenskihpopulacijkoruzespomocjomorfoloskihlastnostiinhbrmitemarkerjev
AT vladimirmeglic ocenadvehrazlicnihskupinslovenskihpopulacijkoruzespomocjomorfoloskihlastnostiinhbrmitemarkerjev