Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi

Medtem ko je potreba po tujejezikovnem izobraževanju ter samo izobraževanju postala nuja v večjem delu zasebnega sektorja, pa je stanje v javni upravi razmeroma nepoznano. Različna mnenja in izkustvene ugotovitve glede potreb po znanju tujih jezikov in jezikovnih zmožnosti (pisanje, govor, poslušan...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Authors: Margit Horvath, Manica Danko, Polonca Kovač, Janez Stare
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2012-03-01
Series:Central European Public Administration Review
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20356
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
_version_ 1832591531004919808
author Margit Horvath
Manica Danko
Polonca Kovač
Janez Stare
author_facet Margit Horvath
Manica Danko
Polonca Kovač
Janez Stare
author_sort Margit Horvath
collection DOAJ
description Medtem ko je potreba po tujejezikovnem izobraževanju ter samo izobraževanju postala nuja v večjem delu zasebnega sektorja, pa je stanje v javni upravi razmeroma nepoznano. Različna mnenja in izkustvene ugotovitve glede potreb po znanju tujih jezikov in jezikovnih zmožnosti (pisanje, govor, poslušanje in branje) javnih uslužbencev na delovnih mestih smo želeli preveriti z raziskavo. Analiza potreb in praks v slovenski javni upravi na področju tujejezikovnega izobraževanja je pokazala, da javni uslužbenci potrebujejo znanje angleščine (83 %) in nemščine (68 %), medtem ko so potrebe po znanju francoščine, kljub tesnejšem mednarodnem sodelovanju slovenskih javnih služb z inštitucijami EU za dobro četrtino (26,22 %) manjše od tistih po znanju hrvaščine oz. srbščine, ki jih zaradi priseljevanja državljanov z območja nekdanje Jugoslavije potrebujejo v dobri polovici vprašanih organizacij. Potrebe po znanju tujih jezikov so izražene na različnih mestih: znanje potrebujejo tako vodilni kot tudi svetovalci, višji svetovalci, sekretarji in državni sekretarji ter javni uslužbenci pri uradnem delovanju s tujci in na področju mednarodnega sodelovanja. Vsebinska področja, kjer so potrebe po učenju tujega jezika največje, so povezana s sodelovanjem Slovenije z EU (zaposleni v javni upravi najpogosteje potrebujejo tuji jezik pri prijavah na razpise EU), spremljanju evropske zakonodaje in mednarodnem sodelovanju (npr. vodenje mednarodnih delovnih skupin ali komuniciranje s pobratenimi občinami). Potrebe po znanju tujega jezika so redkeje zaznane na področju pravne stroke, davkov, razvoja stroke, pri protokolu in komunikaciji s strankami iz tujine.
format Article
id doaj-art-990de70c580c42eeb957c61908bf9be8
institution Kabale University
issn 2591-2240
2591-2259
language English
publishDate 2012-03-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Central European Public Administration Review
spelling doaj-art-990de70c580c42eeb957c61908bf9be82025-01-22T10:55:14ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Central European Public Administration Review2591-22402591-22592012-03-0110110.17573/cepar.v10i1.198Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upraviMargit HorvathManica DankoPolonca KovačJanez Stare Medtem ko je potreba po tujejezikovnem izobraževanju ter samo izobraževanju postala nuja v večjem delu zasebnega sektorja, pa je stanje v javni upravi razmeroma nepoznano. Različna mnenja in izkustvene ugotovitve glede potreb po znanju tujih jezikov in jezikovnih zmožnosti (pisanje, govor, poslušanje in branje) javnih uslužbencev na delovnih mestih smo želeli preveriti z raziskavo. Analiza potreb in praks v slovenski javni upravi na področju tujejezikovnega izobraževanja je pokazala, da javni uslužbenci potrebujejo znanje angleščine (83 %) in nemščine (68 %), medtem ko so potrebe po znanju francoščine, kljub tesnejšem mednarodnem sodelovanju slovenskih javnih služb z inštitucijami EU za dobro četrtino (26,22 %) manjše od tistih po znanju hrvaščine oz. srbščine, ki jih zaradi priseljevanja državljanov z območja nekdanje Jugoslavije potrebujejo v dobri polovici vprašanih organizacij. Potrebe po znanju tujih jezikov so izražene na različnih mestih: znanje potrebujejo tako vodilni kot tudi svetovalci, višji svetovalci, sekretarji in državni sekretarji ter javni uslužbenci pri uradnem delovanju s tujci in na področju mednarodnega sodelovanja. Vsebinska področja, kjer so potrebe po učenju tujega jezika največje, so povezana s sodelovanjem Slovenije z EU (zaposleni v javni upravi najpogosteje potrebujejo tuji jezik pri prijavah na razpise EU), spremljanju evropske zakonodaje in mednarodnem sodelovanju (npr. vodenje mednarodnih delovnih skupin ali komuniciranje s pobratenimi občinami). Potrebe po znanju tujega jezika so redkeje zaznane na področju pravne stroke, davkov, razvoja stroke, pri protokolu in komunikaciji s strankami iz tujine. https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20356tuji jezikitujejezikovno izobraževanjejavni uslužbencipotrebe po tujih jezikih
spellingShingle Margit Horvath
Manica Danko
Polonca Kovač
Janez Stare
Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi
Central European Public Administration Review
tuji jeziki
tujejezikovno izobraževanje
javni uslužbenci
potrebe po tujih jezikih
title Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi
title_full Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi
title_fullStr Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi
title_full_unstemmed Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi
title_short Tujejezikovno izobraževanje – analiza potreb in praks tujejezikovnega izobraževanja v slovenski javni upravi
title_sort tujejezikovno izobrazevanje analiza potreb in praks tujejezikovnega izobrazevanja v slovenski javni upravi
topic tuji jeziki
tujejezikovno izobraževanje
javni uslužbenci
potrebe po tujih jezikih
url https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20356
work_keys_str_mv AT margithorvath tujejezikovnoizobrazevanjeanalizapotrebinprakstujejezikovnegaizobrazevanjavslovenskijavniupravi
AT manicadanko tujejezikovnoizobrazevanjeanalizapotrebinprakstujejezikovnegaizobrazevanjavslovenskijavniupravi
AT poloncakovac tujejezikovnoizobrazevanjeanalizapotrebinprakstujejezikovnegaizobrazevanjavslovenskijavniupravi
AT janezstare tujejezikovnoizobrazevanjeanalizapotrebinprakstujejezikovnegaizobrazevanjavslovenskijavniupravi