Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov
Proučevali smo vpliv vrste in koncentracije različnih taninskih izvlečkov na kinetiko in vitro fermentacije škroba v vampnem soku. K škrobu smo dodali tri taninske izvlečke: kostanjev tanin (F75), kebračo tanin (QUE) in taninsko kislino (TAK) v različnih koncentracijah: 0 (kontrola), 0,33, 0,67 in 1...
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2007-12-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14958 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1850034969704923136 |
|---|---|
| author | Urška SIVKA Andrej LAVRENČIČ |
| author_facet | Urška SIVKA Andrej LAVRENČIČ |
| author_sort | Urška SIVKA |
| collection | DOAJ |
| description | Proučevali smo vpliv vrste in koncentracije različnih taninskih izvlečkov na kinetiko in vitro fermentacije škroba v vampnem soku. K škrobu smo dodali tri taninske izvlečke: kostanjev tanin (F75), kebračo tanin (QUE) in taninsko kislino (TAK) v različnih koncentracijah: 0 (kontrola), 0,33, 0,67 in 1,33 mg taninskega izvlečka ml–1 medija. S pomočjo Gompertzove funkcije smo ocenili kazalnike fermentacije, skupno potencialno produkcijo plina (B), specifično hitrost fermentacije (C) in konstantni faktor mikrobne (ne)učinkovitosti (A)) ter izračunali čas največje hitrosti fermentacije (ČNHF), največjo hitrost fermentacije (NHF) in časovni zaostanek začetka fermentacije (LAG). Z dodatkom F75 (507,8 ml g–1 SS) in QUE (474,2 ml g–1 SS), se je skupna potencialna produkcija plina iz škroba v primerjavi s kontrolo (528,4 ml g–1 SS) statistično značilno zmanjšala (p < 0,05). Nasprotno pa se je skupna potencialna produkcija plina z dodatkom TAK v povprečju povečala. Največjo hitrost fermentacije škroba (50,6 ml h–1) smo izmerili po skoraj 9. urah inkubacije. ČNHF se je z dodatkom taninskih izvlečkov statistično značilno podaljšal, še najbolj ob dodatku 0,33 mg taninskih izvlečkov/ml medija. Vrsta taninskega izvlečka in koncentracija taninskega izvlečka sta statistično značilno vplivala (p < 0,01) na največjo hitrost fermentacije škroba. Še najmanj se je NHF zmanjšala ob dodatku F75 (42,0 ml h–1), medtem ko se je NHF ob dodatku TAK zmanjšala na 38,1 ml h–1, ob dodatku QUE pa na 34,7 ml h–1. NHF se je najbolj zmanjšala ob dodatku taninskih izvlečkov v koncentraciji 0,67 mg ml–1 medija. |
| format | Article |
| id | doaj-art-97ce61ccba3f41c3a29c90a3b4f44fb3 |
| institution | DOAJ |
| issn | 1854-1941 |
| language | English |
| publishDate | 2007-12-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Acta Agriculturae Slovenica |
| spelling | doaj-art-97ce61ccba3f41c3a29c90a3b4f44fb32025-08-20T02:57:37ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412007-12-01902859510.14720/aas.2007.90.2.1495821350Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninovUrška SIVKA0Andrej LAVRENČIČ1Univ. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, SlovenijaUniv. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, SlovenijaProučevali smo vpliv vrste in koncentracije različnih taninskih izvlečkov na kinetiko in vitro fermentacije škroba v vampnem soku. K škrobu smo dodali tri taninske izvlečke: kostanjev tanin (F75), kebračo tanin (QUE) in taninsko kislino (TAK) v različnih koncentracijah: 0 (kontrola), 0,33, 0,67 in 1,33 mg taninskega izvlečka ml–1 medija. S pomočjo Gompertzove funkcije smo ocenili kazalnike fermentacije, skupno potencialno produkcijo plina (B), specifično hitrost fermentacije (C) in konstantni faktor mikrobne (ne)učinkovitosti (A)) ter izračunali čas največje hitrosti fermentacije (ČNHF), največjo hitrost fermentacije (NHF) in časovni zaostanek začetka fermentacije (LAG). Z dodatkom F75 (507,8 ml g–1 SS) in QUE (474,2 ml g–1 SS), se je skupna potencialna produkcija plina iz škroba v primerjavi s kontrolo (528,4 ml g–1 SS) statistično značilno zmanjšala (p < 0,05). Nasprotno pa se je skupna potencialna produkcija plina z dodatkom TAK v povprečju povečala. Največjo hitrost fermentacije škroba (50,6 ml h–1) smo izmerili po skoraj 9. urah inkubacije. ČNHF se je z dodatkom taninskih izvlečkov statistično značilno podaljšal, še najbolj ob dodatku 0,33 mg taninskih izvlečkov/ml medija. Vrsta taninskega izvlečka in koncentracija taninskega izvlečka sta statistično značilno vplivala (p < 0,01) na največjo hitrost fermentacije škroba. Še najmanj se je NHF zmanjšala ob dodatku F75 (42,0 ml h–1), medtem ko se je NHF ob dodatku TAK zmanjšala na 38,1 ml h–1, ob dodatku QUE pa na 34,7 ml h–1. NHF se je najbolj zmanjšala ob dodatku taninskih izvlečkov v koncentraciji 0,67 mg ml–1 medija.https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14958prehrana živalitaniniškrobfermentacijavampgompertzprodukcija plina |
| spellingShingle | Urška SIVKA Andrej LAVRENČIČ Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov Acta Agriculturae Slovenica prehrana živali tanini škrob fermentacija vamp gompertz produkcija plina |
| title | Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov |
| title_full | Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov |
| title_fullStr | Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov |
| title_full_unstemmed | Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov |
| title_short | Potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov |
| title_sort | potek fermentacije skroba ob dodatku razlicnih vrst taninov |
| topic | prehrana živali tanini škrob fermentacija vamp gompertz produkcija plina |
| url | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14958 |
| work_keys_str_mv | AT urskasivka potekfermentacijeskrobaobdodatkurazlicnihvrsttaninov AT andrejlavrencic potekfermentacijeskrobaobdodatkurazlicnihvrsttaninov |