Dramatika brez generacije

V pričujočem prispevku se bomo osredotočili na dramsko pisanje tako imenovane mlade generacije. Pri tem se bomo spraševali, kako bi to generacijo definirali glede na to, da so pisci med seboj precej individualizirani in razpršeni, njihovi teksti pa vsebinsko, zvrstno in formalno povsem raznoliki. Ug...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Authors: Varja Hrvatin, Maša Radi Buh, Jakob Ribič
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) & Slovenian Theatre Institute (Slovenski gledališki inštitut) 2022-05-01
Series:Amfiteater
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/amfiteater/article/view/19191
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
_version_ 1849319156790329344
author Varja Hrvatin
Maša Radi Buh
Jakob Ribič
author_facet Varja Hrvatin
Maša Radi Buh
Jakob Ribič
author_sort Varja Hrvatin
collection DOAJ
description V pričujočem prispevku se bomo osredotočili na dramsko pisanje tako imenovane mlade generacije. Pri tem se bomo spraševali, kako bi to generacijo definirali glede na to, da so pisci med seboj precej individualizirani in razpršeni, njihovi teksti pa vsebinsko, zvrstno in formalno povsem raznoliki. Ugotavljali bomo, da mlado generacijo pomembno določa dejstvo, da se je rodila in odraščala vzporedno z razvojem interneta, družbenih omrežij in drugih novih tehnologij. Te so danes temeljno vpisane v družbeno tkivo, tako da nenehno prihaja do brisanja mej med virtualnostjo in realnostjo ter do njune simbioze, ki jo povzemamo s pojmom »biovirtualnega«. Na primerih štirih gledaliških besedil (Tridesetletnice Eve Mahkovic in Tereze Gregorič, Vse se je začelo z golažem iz zajčkov Varje Hrvatin, Interpretacija Sanje Ele Božič in Delo in deklica I.–V.: Drame tlačank Nike Švab) bomo premišljali, kako postinternetno realnost, določeno z vseprisotnostjo novih tehnologij, v svoje dramsko pisanje vključujejo mladi avtorji, pri tem pa bomo skušali premisliti, ali generacija teh piscev generira nove dramske prakse in dramaturške prijeme. V zaključku bomo opozorili na razmere, v katerih ti avtorji delujejo in ki (vse od sistemskega izobraževanja do repertoarne logike uprizarjanja in vsesplošne prekariziranosti ter nestabilnosti) ne omogočajo ekonomske varnosti, s tem pa tudi ne prostora za eksperiment in napako. To pisce sili v zatekanje k preverjenim dramskim formam, postopkom in vsebinskim problematikam. Kako torej definirati dramatiko generacije brez tistega determinirajočega dramskega preloma, ki generacijo kot tako sploh definira?
format Article
id doaj-art-8f0c3f576dcf47bab3769423f5d830ad
institution Kabale University
issn 1855-4539
1855-850X
language English
publishDate 2022-05-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) & Slovenian Theatre Institute (Slovenski gledališki inštitut)
record_format Article
series Amfiteater
spelling doaj-art-8f0c3f576dcf47bab3769423f5d830ad2025-08-20T03:50:32ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) & Slovenian Theatre Institute (Slovenski gledališki inštitut)Amfiteater1855-45391855-850X2022-05-0110110.51937/Amfiteater-2022-1/250-269Dramatika brez generacijeVarja Hrvatin0Maša Radi Buh1Jakob Ribič2Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v LjubljaniAkademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v LjubljaniAkademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v LjubljaniV pričujočem prispevku se bomo osredotočili na dramsko pisanje tako imenovane mlade generacije. Pri tem se bomo spraševali, kako bi to generacijo definirali glede na to, da so pisci med seboj precej individualizirani in razpršeni, njihovi teksti pa vsebinsko, zvrstno in formalno povsem raznoliki. Ugotavljali bomo, da mlado generacijo pomembno določa dejstvo, da se je rodila in odraščala vzporedno z razvojem interneta, družbenih omrežij in drugih novih tehnologij. Te so danes temeljno vpisane v družbeno tkivo, tako da nenehno prihaja do brisanja mej med virtualnostjo in realnostjo ter do njune simbioze, ki jo povzemamo s pojmom »biovirtualnega«. Na primerih štirih gledaliških besedil (Tridesetletnice Eve Mahkovic in Tereze Gregorič, Vse se je začelo z golažem iz zajčkov Varje Hrvatin, Interpretacija Sanje Ele Božič in Delo in deklica I.–V.: Drame tlačank Nike Švab) bomo premišljali, kako postinternetno realnost, določeno z vseprisotnostjo novih tehnologij, v svoje dramsko pisanje vključujejo mladi avtorji, pri tem pa bomo skušali premisliti, ali generacija teh piscev generira nove dramske prakse in dramaturške prijeme. V zaključku bomo opozorili na razmere, v katerih ti avtorji delujejo in ki (vse od sistemskega izobraževanja do repertoarne logike uprizarjanja in vsesplošne prekariziranosti ter nestabilnosti) ne omogočajo ekonomske varnosti, s tem pa tudi ne prostora za eksperiment in napako. To pisce sili v zatekanje k preverjenim dramskim formam, postopkom in vsebinskim problematikam. Kako torej definirati dramatiko generacije brez tistega determinirajočega dramskega preloma, ki generacijo kot tako sploh definira? https://journals.uni-lj.si/amfiteater/article/view/19191mlada generacijadružbena omrežjapostinternetna dramabiovirtualnonove tehnologije
spellingShingle Varja Hrvatin
Maša Radi Buh
Jakob Ribič
Dramatika brez generacije
Amfiteater
mlada generacija
družbena omrežja
postinternetna drama
biovirtualno
nove tehnologije
title Dramatika brez generacije
title_full Dramatika brez generacije
title_fullStr Dramatika brez generacije
title_full_unstemmed Dramatika brez generacije
title_short Dramatika brez generacije
title_sort dramatika brez generacije
topic mlada generacija
družbena omrežja
postinternetna drama
biovirtualno
nove tehnologije
url https://journals.uni-lj.si/amfiteater/article/view/19191
work_keys_str_mv AT varjahrvatin dramatikabrezgeneracije
AT masaradibuh dramatikabrezgeneracije
AT jakobribic dramatikabrezgeneracije