Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer

Tudi za postpostdramski čas je značilno spogledovanje s ključnimi formami svetovne dramatike, kot so antične in elizabetinske tragedije, ter z njihovimi temami, ki jih aplicira na popolnoma sodobne probleme. Izmed mnogih besedil je mogoče izbrati tri: Die Schutzbefohlenen Elfriede Jelinek, Antigona...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Author: Krištof Jacek Kozak
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) & Slovenian Theatre Institute (Slovenski gledališki inštitut) 2022-05-01
Series:Amfiteater
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/amfiteater/article/view/18945
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
_version_ 1849721467828174848
author Krištof Jacek Kozak
author_facet Krištof Jacek Kozak
author_sort Krištof Jacek Kozak
collection DOAJ
description Tudi za postpostdramski čas je značilno spogledovanje s ključnimi formami svetovne dramatike, kot so antične in elizabetinske tragedije, ter z njihovimi temami, ki jih aplicira na popolnoma sodobne probleme. Izmed mnogih besedil je mogoče izbrati tri: Die Schutzbefohlenen Elfriede Jelinek, Antigona v Molenbeeku Stefana Hertmansa ter Romeo in Julija sta bila begunca Vinka Möderndorferja. Poleg razmerja do antike povezuje vse tri drame še tematska rdeča nit: migracije ter z njimi povezane nesrečne usode beguncev. Izkaže se, da je edina optimistična različica te teme nastala pri Ajshilu, vse tri sodobne drame pa bi bilo mogoče brez težav uvrstiti med tragedije. Takšna je drama Jelinekove, ki je nastala po resničnem dogodku iz leta 2012, ko je skupina migrantov protestno vdrla v Votivno cerkev na Dunaju in zahtevala zase in za sebi podobne človeka dostojno azilno obravnavo. Jelinek izkaže ves etični razkroj Evrope, ki se skriva za visokoletečimi ideali človekoljubja, dejansko pa ravna prav nasprotno. V tem primeru gre za razmerje med migranti, ki so pravi tujci, in pa Evropejci. Tujca, ki je že polnopraven državljan Evrope, predstavi Hertmans, le da svojo »Antigono« zaplete še s klasično zgodbo pokopa mrtvega brata, ki je v tem primeru terorist. Ta Antigona je še vedno tujka, a tudi že državljanka Evrope. Zadnji korak v tej smeri naredi Möderndorfer, ki pa kot migrante, torej kot tujce, obravnava ekonomsko ogrožene Evropejce. Nobena od treh dram nima izhoda in slehernikova usoda se konča tragično.
format Article
id doaj-art-7f536e48b7fa4b18a43b13d09676a5d1
institution DOAJ
issn 1855-4539
1855-850X
language English
publishDate 2022-05-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) & Slovenian Theatre Institute (Slovenski gledališki inštitut)
record_format Article
series Amfiteater
spelling doaj-art-7f536e48b7fa4b18a43b13d09676a5d12025-08-20T03:11:39ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) & Slovenian Theatre Institute (Slovenski gledališki inštitut)Amfiteater1855-45391855-850X2022-05-0110110.51937/Amfiteater-2022-1/114-13525370Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, MöderndorferKrištof Jacek Kozak0Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na PrimorskemTudi za postpostdramski čas je značilno spogledovanje s ključnimi formami svetovne dramatike, kot so antične in elizabetinske tragedije, ter z njihovimi temami, ki jih aplicira na popolnoma sodobne probleme. Izmed mnogih besedil je mogoče izbrati tri: Die Schutzbefohlenen Elfriede Jelinek, Antigona v Molenbeeku Stefana Hertmansa ter Romeo in Julija sta bila begunca Vinka Möderndorferja. Poleg razmerja do antike povezuje vse tri drame še tematska rdeča nit: migracije ter z njimi povezane nesrečne usode beguncev. Izkaže se, da je edina optimistična različica te teme nastala pri Ajshilu, vse tri sodobne drame pa bi bilo mogoče brez težav uvrstiti med tragedije. Takšna je drama Jelinekove, ki je nastala po resničnem dogodku iz leta 2012, ko je skupina migrantov protestno vdrla v Votivno cerkev na Dunaju in zahtevala zase in za sebi podobne človeka dostojno azilno obravnavo. Jelinek izkaže ves etični razkroj Evrope, ki se skriva za visokoletečimi ideali človekoljubja, dejansko pa ravna prav nasprotno. V tem primeru gre za razmerje med migranti, ki so pravi tujci, in pa Evropejci. Tujca, ki je že polnopraven državljan Evrope, predstavi Hertmans, le da svojo »Antigono« zaplete še s klasično zgodbo pokopa mrtvega brata, ki je v tem primeru terorist. Ta Antigona je še vedno tujka, a tudi že državljanka Evrope. Zadnji korak v tej smeri naredi Möderndorfer, ki pa kot migrante, torej kot tujce, obravnava ekonomsko ogrožene Evropejce. Nobena od treh dram nima izhoda in slehernikova usoda se konča tragično. https://journals.uni-lj.si/amfiteater/article/view/18945tragedijamigracijemejeAntigonaE. JelinekS. Hertmans
spellingShingle Krištof Jacek Kozak
Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
Amfiteater
tragedija
migracije
meje
Antigona
E. Jelinek
S. Hertmans
title Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
title_full Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
title_fullStr Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
title_full_unstemmed Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
title_short Postpostdramske reinkarnacije klasičnih tragedij: Jelinek, Hertmans, Möderndorfer
title_sort postpostdramske reinkarnacije klasicnih tragedij jelinek hertmans moderndorfer
topic tragedija
migracije
meje
Antigona
E. Jelinek
S. Hertmans
url https://journals.uni-lj.si/amfiteater/article/view/18945
work_keys_str_mv AT kristofjacekkozak postpostdramskereinkarnacijeklasicnihtragedijjelinekhertmansmoderndorfer