Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barja
Floristična sestava travinja opredeljuje pridelovalno in naravno vrednost travne ruše. Ker ugodna botanična sestava ruše za pridelovanje krme pogosto pomeni njeno vrstno siromašnost, smo ta odnos želeli preučiti za travnike Ljubljanskega barja. Leta 1999 smo zasnovali na zvezah Arrhenatherion (po...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2006-09-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15101 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1850227655650050048 |
|---|---|
| author | Tomaž SINKOVIČ |
| author_facet | Tomaž SINKOVIČ |
| author_sort | Tomaž SINKOVIČ |
| collection | DOAJ |
| description | Floristična sestava travinja opredeljuje pridelovalno in naravno vrednost travne ruše. Ker
ugodna botanična sestava ruše za pridelovanje krme pogosto pomeni njeno vrstno
siromašnost, smo ta odnos želeli preučiti za travnike Ljubljanskega barja. Leta 1999 smo
zasnovali na zvezah Arrhenatherion (poskus T1) in Molinion (poskus T2) dva travniška
poskusa v obliki deljenk s štirimi ponovitvami. Glavne parcele predstavljajo pogostnost rabe
(2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa
stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različni odmerki N). Rezultati raziskave,
ugotovljeni pred 1. košnjo v 4. letu trajanja poskusov: V primerjavi s kontrolo ni gnojenje tako
s PK kot NPK gnojili na nobenem poskusu zmanjšalo rastlinske pestrosti v ruši. Povprečno je
bilo v negnojeni in gnojeni ruši po 20 vrst. Število vrst v ruši se ni zmanjšalo niti pri
povečanem številu košenj (19 vrst pri 2 košnjah nasproti 20 vrstam pri 3 oz. 4 košnjah).
Zastopanost metuljnic se je na obeh poskusih opazno povečala pri PK gnojenju in ekstenzivni
rabi – 2 ali 3 košnjah. Večja pogostnost rabe je pri vseh postopkih delovala pozitivno na delež
trav v ruši. Na poskusu T1 je gnojenje zmanjšalo relativno zastopanost močvirske preslice v
travni ruši. Njen delež se je še dodatno zmanjšal s povečanjem košenj iz dve na tri oz. štiri.
Zastopanost močvirske preslice je bila največja v negnojeni 2 kosni ruši in najmanjša v NPK
gnojeni 4 kosni ruši. |
| format | Article |
| id | doaj-art-7bcffd35ba0349688e9cafb34bf777dc |
| institution | OA Journals |
| issn | 1854-1941 |
| language | English |
| publishDate | 2006-09-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Acta Agriculturae Slovenica |
| spelling | doaj-art-7bcffd35ba0349688e9cafb34bf777dc2025-08-20T02:04:45ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412006-09-0187222523310.14720/aas.2006.87.2.1510121494Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barjaTomaž SINKOVIČ0Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, SlovenijaFloristična sestava travinja opredeljuje pridelovalno in naravno vrednost travne ruše. Ker ugodna botanična sestava ruše za pridelovanje krme pogosto pomeni njeno vrstno siromašnost, smo ta odnos želeli preučiti za travnike Ljubljanskega barja. Leta 1999 smo zasnovali na zvezah Arrhenatherion (poskus T1) in Molinion (poskus T2) dva travniška poskusa v obliki deljenk s štirimi ponovitvami. Glavne parcele predstavljajo pogostnost rabe (2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različni odmerki N). Rezultati raziskave, ugotovljeni pred 1. košnjo v 4. letu trajanja poskusov: V primerjavi s kontrolo ni gnojenje tako s PK kot NPK gnojili na nobenem poskusu zmanjšalo rastlinske pestrosti v ruši. Povprečno je bilo v negnojeni in gnojeni ruši po 20 vrst. Število vrst v ruši se ni zmanjšalo niti pri povečanem številu košenj (19 vrst pri 2 košnjah nasproti 20 vrstam pri 3 oz. 4 košnjah). Zastopanost metuljnic se je na obeh poskusih opazno povečala pri PK gnojenju in ekstenzivni rabi – 2 ali 3 košnjah. Večja pogostnost rabe je pri vseh postopkih delovala pozitivno na delež trav v ruši. Na poskusu T1 je gnojenje zmanjšalo relativno zastopanost močvirske preslice v travni ruši. Njen delež se je še dodatno zmanjšal s povečanjem košenj iz dve na tri oz. štiri. Zastopanost močvirske preslice je bila največja v negnojeni 2 kosni ruši in najmanjša v NPK gnojeni 4 kosni ruši.https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15101travinjebotanična sestavakošnjagnojenjeljubljansko barje |
| spellingShingle | Tomaž SINKOVIČ Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barja Acta Agriculturae Slovenica travinje botanična sestava košnja gnojenje ljubljansko barje |
| title | Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barja |
| title_full | Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barja |
| title_fullStr | Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barja |
| title_full_unstemmed | Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barja |
| title_short | Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih razmerah Ljubljanskega barja |
| title_sort | vpliv rabe tal na botanicno sestavo travne ruse v razlicnih talnih razmerah ljubljanskega barja |
| topic | travinje botanična sestava košnja gnojenje ljubljansko barje |
| url | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15101 |
| work_keys_str_mv | AT tomazsinkovic vplivrabetalnabotanicnosestavotravnerusevrazlicnihtalnihrazmerahljubljanskegabarja |