Kršenje socialnih norm in spletno sramotenje v Sloveniji

Spletno sramotenje je odziv množice spletnih uporabnikov na posameznika, ki naj bi kršil socialno normo. Namen študije je bil prepoznati oblike spletnega sramotenja in različne motive spletnih uporabnikov za spletno sramotenje. S kvalitativnim pristopom multiple študije primera smo analizirali 24.3...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Authors: Nejc Ašič, Darja Kobal Grum
Format: Article
Language:English
Published: Slovenian Psychologists' Association 2024-11-01
Series:Psihološka Obzorja
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/view/21322
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
Description
Summary:Spletno sramotenje je odziv množice spletnih uporabnikov na posameznika, ki naj bi kršil socialno normo. Namen študije je bil prepoznati oblike spletnega sramotenja in različne motive spletnih uporabnikov za spletno sramotenje. S kvalitativnim pristopom multiple študije primera smo analizirali 24.382 spletnih komentarjev iz šestih različnih primerov slovenskega spletnega sramotenja. Prepoznali smo pet oblik spletnega sramotenja: ustrahovanje, vigilantizem, fanatizem, pozivanje k odpovedi/opravičilu in norčevanje. Na slovenskem vzorcu smo dodatno opredelili dve specifični obliki sramotenja, ki ju v tuji literaturi nismo zasledili, in sicer psihološko razvrednotenje in diskreditacijo. Žrtve sramotenja so po mnenju spletnih uporabnikov prekršile socialno normo na tri najpogostejše načine: po pomoti, zaradi indiferentnosti do drugih ali zaradi načrtnega škodovanja drugim. Spletni uporabniki so se najpogosteje norčevali iz žrtev, ki so socialno normo kršile po pomoti, medtem ko so bile žrtve, ki naj bi namerno škodovale drugim ljudem, najpogosteje ustrahovane. Norme, ki jih je žrtev kršila, so izhajale iz socialnega in religioznega vrednotnega tipa. Ugotovili smo, da lahko sočutje do subjekta, ki naj bi bil prizadet zaradi kršenja norm, privede do agresivnejših oblik sramotenja. Študija ima lahko praktično vrednost za vse strokovne profile, ki se ukvarjajo s spletnimi uporabniki, saj ugotovitve raziskave pomagajo razumeti kontekst izvajanja spletnega sramotenja.
ISSN:2350-5141