Temeljne dileme o ustavni ureditvi oblikovanja vlade v Republiki Sloveniji
Tudi dvajset let po sprejemu ustave so ena od temeljnih ustavnih dilem političnih elit in ustavnopravne stroke spremembe ustavne ureditve imenovanja ministrov. Pri tem sta aktualni predvsem naslednji varianti: po prvi naj bi ministre po zgledu na nemško ustavo imenoval predsednik republike na predlo...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2012-06-01
|
| Series: | Central European Public Administration Review |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/20358 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | Tudi dvajset let po sprejemu ustave so ena od temeljnih ustavnih dilem političnih elit in ustavnopravne stroke spremembe ustavne ureditve imenovanja ministrov. Pri tem sta aktualni predvsem naslednji varianti: po prvi naj bi ministre po zgledu na nemško ustavo imenoval predsednik republike na predlog v državnem zboru izvoljenega predsednika vlade, po drugi pa naj bi državni zbor volil predsednika vlade skupaj s predloženo listo kandidatov za ministre. Toda imenovanje ministrov po kanclerskem modelu, po katerem parlament sploh ne glasuje o njihovem imenovanju in tudi ne o investiturni zaupnici vladi, bi oslabilo njihovo legitimnost in preveč okrepilo ustavni položaj predsednika vlade. Po drugi strani pa bi bile volitve predsednika vlade skupaj s kandidati za ministre bolj pregledne in legitimne. Toda brez spremembe volilnega sistema, iz katerega sistemsko izhaja strankarska fragmentacija parlamenta, ne bo mogoče vzpostaviti stabilne vlade. |
|---|---|
| ISSN: | 2591-2240 2591-2259 |