Seznami odpisanega gradiva za Narodno in univerzitetno knjižnico v obdobju 2011–2016: odzivnost knjižnic na dopolnjevanje nacionalne zbirke z odpisanim gradivom

Izvleček Namen: Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) od leta 2005 sistematično dopolnjuje svojo zbirko tudi z odpisanim gradivom iz drugih knjižnic. S seznamov izbira predvsem sloveniko in jugoslaviko do leta 1991. Od leta 2014 sistem COBISS omogoča učinkovito avtomatsko preverjanje seznamov. P...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Author: Tereza Poličnik-Čermelj
Format: Article
Language:English
Published: Slovenian Library Association & University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2017-03-01
Series:Knjižnica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/13845
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
Description
Summary:Izvleček Namen: Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) od leta 2005 sistematično dopolnjuje svojo zbirko tudi z odpisanim gradivom iz drugih knjižnic. S seznamov izbira predvsem sloveniko in jugoslaviko do leta 1991. Od leta 2014 sistem COBISS omogoča učinkovito avtomatsko preverjanje seznamov. Pri drugih seznamih je možnost napak večja, kar je opazno v veliki razliki med poslanim in dejansko postavljenim gradivom. Namen prispevka je poiskati vzroke za tako stanje in ugotoviti, kako bi sistem preverjanja lahko izboljšali, da bi se razlike zmanjšale. Metodologija: V članku je podana statistična analiza podatkov o odpisanem gradivu v letih 2011–2016, poslanih v NUK s pomočjo podatkov Centra za razvoj knjižnic, in evidenc ponujenega gradiva s seznamov knjižnic ter dejansko poslanega gradiva, ki ga vodijo v Službi za pridobivanje gradiva. Rezultati: Na podlagi dobljenih rezultatov v omenjenem obdobju odpisujejo gradivo vse splošne knjižnice, zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno, pa le polovica splošnih knjižnic. 55 % visokošolskih knjižnic odpisuje gradivo, zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno, le 14 %, samo 29 % specialnih knjižnic odpisuje gradivo, od tega le 10 % zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno. Za šolske knjižnice so zbrani podatki samo za leto 2016, ko je odpisovalo 72 % knjižnic, zastarelo gradivo, ki bi bilo za NUK še uporabno, pa 6 % knjižnic. Od vseh pregledanih naslovov s seznamov odpisanega gradiva NUK izbere le 4 % gradiva. Izračunan je čas, ki ga NUK potrebuje za preverjanje seznamov in obdelavo izbranega gradiva. Omejitve: Nobena nacionalna knjižnica nima podobnega načina pridobivanja gradiva, zato je raziskava omejena samo na slovenski prostor. Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava odgovarja na vprašanje, ali naj NUK z razpoložljivimi resursi še pridobiva gradivo za dopolnjevanje nacionalne zbirke na ta način ali zgolj z avtomatskimi seznami.
ISSN:0023-2424
1581-7903