Razlike med sortama ‘Merlot’ (Vitis vinifera L. cv. ‘Merlot’) in ‘Cabernet sauvignon’ (Vitis vinifera L. cv. ‘Cabernet sauvignon’) ter primerjava kakovosti grozdja v Goriških brdih
Sorti ‘Merlot’ in ‘Cabernet sauvignon’ sta najbolj razširjeni rdeči sorti vinske trte, saj jo gojijo na vseh celinah sveta. Sorti sta se po svetu širili istočasno, čeprav se razlikujeta tako v ampelografskih lastnostih kot agrotehničnih zahtevah. V Slovenijo oziroma Primorsko, kjer sta trenutno pome...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2003-10-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15286 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | Sorti ‘Merlot’ in ‘Cabernet sauvignon’ sta najbolj razširjeni rdeči sorti vinske trte, saj jo gojijo na vseh celinah sveta. Sorti sta se po svetu širili istočasno, čeprav se razlikujeta tako v ampelografskih lastnostih kot agrotehničnih zahtevah. V Slovenijo oziroma Primorsko, kjer sta trenutno pomembnejši rdeči sorti, naj bi prišli proti koncu 19. stoletja. V Goriških brdih sta sorti posajeni po celem okolišu, čeprav razlike v kakovosti grozdja po lokacijah dokazujejo neprimernost določenih leg za gojenje rdečih sort vinske trte. Količinsko največ grozdja obeh sort pridelajo na lokacijah Biljana, Cerovo in Neblo. Na lokaciji Kozana pridelajo najkakovostnejše, medtem ko na lokaciji Kožbana najslabše grozdje obeh sort. Vzroke velike variabilnosti med lokacijami in leti v kakovosti grozdja pripisujemo interakcijskim vplivom vremenskih razmer, razgibanega reliefa ter tradicionalne agro-ampelotehnike, s katero ne dosegajo več nadpovprečne kakovosti grozdja. |
|---|---|
| ISSN: | 1854-1941 |