Dramatika Rudija Šeliga
Razprava pregledno obravnava značilnosti dramskega opusa pisatelja Rudija Šeliga. Številna njegova literarna in esejistična besedila so nastajala kot odgovori na izzive časa in zoper zadušljivo socialistično politiko. Pomagala so oblikovati nastajanje neodvisne kritične javnosti ter se zavzemala za...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | Slovenian |
| Published: |
University of Ljubljana Press, Slovenia (Založba Univerze v Ljubljani) & Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
2005-03-01
|
| Series: | Jezik in Slovstvo |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17345 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1849773749305344000 |
|---|---|
| author | Silvija Borovnik |
| author_facet | Silvija Borovnik |
| author_sort | Silvija Borovnik |
| collection | DOAJ |
| description | Razprava pregledno obravnava značilnosti dramskega opusa pisatelja Rudija Šeliga. Številna njegova literarna in esejistična besedila so nastajala kot odgovori na izzive časa in zoper zadušljivo socialistično politiko. Pomagala so oblikovati nastajanje neodvisne kritične javnosti ter se zavzemala za vzpostavitev in delovanje pravne države. Na dramskem področju pa je Šeligo dokazoval živost, živahnost in zmogljivost slovenske dramatike. Magijsko gledališče, ki mu je pripadal, je priklicevalo v življenje potlačenega in pozabljenega človeka, to je človeka magijsko-mitske kulture. Z njim je dramatik kazal na to, kar sedanjemu času najbolj primanjkuje. V svojih dramah Čarovnica iz Zgornje Davče (1977), Lepa Vida (1977) in Svatba (1981) je uveljavil pomen večplastno simbolnega, t. i. nebesednega izraza, to je mimike, gibanja v prostoru, maske, luči in scenskih efektov v prepričanju, da mora uprizoritev presegati dramsko besedilo. V dramah Ana (1984) in Volčji čas ljubezni (1988) je tematiziral zlorabo človeka kot posameznika v revoluciji, v Slovenski savni (1987) pa muke dolgočasnih slovenskih srednjeslojcev. Drami Razveza ali sveta sarmatska kri (1995) in Kamenje bi zagorelo (2000), ki se navezujeta na krvavo razpadanje nekdanje skupne države SFRJ, izražata dramatikov protest zoper politični fanatizem. V vseh svojih dramah pa je Šeligo posebno pozornost posvečal ženskim likom, ki ostajajo prevarani za svoja hrepenenja. |
| format | Article |
| id | doaj-art-202faefc6cac42698aeaea7680946e6b |
| institution | DOAJ |
| issn | 0021-6933 1581-3754 |
| language | Slovenian |
| publishDate | 2005-03-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press, Slovenia (Založba Univerze v Ljubljani) & Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |
| record_format | Article |
| series | Jezik in Slovstvo |
| spelling | doaj-art-202faefc6cac42698aeaea7680946e6b2025-08-20T03:01:58ZslvUniversity of Ljubljana Press, Slovenia (Založba Univerze v Ljubljani) & Zveza društev Slavistično društvo SlovenijeJezik in Slovstvo0021-69331581-37542005-03-01503-410.4312/jis.50.3-4.61-73Dramatika Rudija ŠeligaSilvija BorovnikRazprava pregledno obravnava značilnosti dramskega opusa pisatelja Rudija Šeliga. Številna njegova literarna in esejistična besedila so nastajala kot odgovori na izzive časa in zoper zadušljivo socialistično politiko. Pomagala so oblikovati nastajanje neodvisne kritične javnosti ter se zavzemala za vzpostavitev in delovanje pravne države. Na dramskem področju pa je Šeligo dokazoval živost, živahnost in zmogljivost slovenske dramatike. Magijsko gledališče, ki mu je pripadal, je priklicevalo v življenje potlačenega in pozabljenega človeka, to je človeka magijsko-mitske kulture. Z njim je dramatik kazal na to, kar sedanjemu času najbolj primanjkuje. V svojih dramah Čarovnica iz Zgornje Davče (1977), Lepa Vida (1977) in Svatba (1981) je uveljavil pomen večplastno simbolnega, t. i. nebesednega izraza, to je mimike, gibanja v prostoru, maske, luči in scenskih efektov v prepričanju, da mora uprizoritev presegati dramsko besedilo. V dramah Ana (1984) in Volčji čas ljubezni (1988) je tematiziral zlorabo človeka kot posameznika v revoluciji, v Slovenski savni (1987) pa muke dolgočasnih slovenskih srednjeslojcev. Drami Razveza ali sveta sarmatska kri (1995) in Kamenje bi zagorelo (2000), ki se navezujeta na krvavo razpadanje nekdanje skupne države SFRJ, izražata dramatikov protest zoper politični fanatizem. V vseh svojih dramah pa je Šeligo posebno pozornost posvečal ženskim likom, ki ostajajo prevarani za svoja hrepenenja.https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17345 |
| spellingShingle | Silvija Borovnik Dramatika Rudija Šeliga Jezik in Slovstvo |
| title | Dramatika Rudija Šeliga |
| title_full | Dramatika Rudija Šeliga |
| title_fullStr | Dramatika Rudija Šeliga |
| title_full_unstemmed | Dramatika Rudija Šeliga |
| title_short | Dramatika Rudija Šeliga |
| title_sort | dramatika rudija seliga |
| url | https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/17345 |
| work_keys_str_mv | AT silvijaborovnik dramatikarudijaseliga |